VIII
Filatelija
Osrednji del zbirke je zbirka poštne zgodovine Maribora in bližnje okolice od prve polovice 19. do konca 20. stoletja. Ker pa izvira moje zbirateljstvo iz tradicionalne in tematske filatelije, sem k temu dodal še zbirko poštnih znamk Jugoslavije (1944–1991), Liechtensteina (1912–1999) in Evropa CEPT (1956–1991), ki sem jih intenzivno zbiral v osemdesetih, potem pa ne več.
V letih od 1672 do 1847 je bila mariborska poštna postaja na mestu današnje zgradbe na južnem vogalu današnjih Vetrinjske in Jurčičeve ulice, zato se je ulica vse do leta 1910 imenovala Postgasse (Poštna ulica). Razglednica, 1900, svetlotisk, fotografiral in založil Heinrich Krapek, odposlana 18. avgusta 1900
Predfilatelistično pismo s poštnim žigom MARBURG:IN |UNTERSTEYER, odposlano 15. julija 1828 v cistercijanski samostan Rein, severozahodno od Gradca
Predfilatelistično priporočeno pismo s poštnim žigom Marburg, RECOMANDIRT, odposlano 6. junija 1842 na Dunaj
Pismo s prvo avstrijsko znamko za 3 krajcarje (poštnina za pisma znotraj 10 milj) s poštnim žigom MARBURG in datumom 2. april 1851, odposlano v Šentjur pri Celju. Dohodni žig na hrbtni strani ST: GEORGEN |2. APR[IL]
Pismo z znamkama (izdaja 1860/61) po 5 krajcarjev s poštnim žigom K. K. FILIAL POSTAMT MARBURG in datumom 12. februarja 1862, odposlano v Tamsweg na Salzburško.
Razglednica z vojaškim žigom SHS Mariborski pešpolk I. stotnija in poštnim žigom MARIBOR 1 z datumom 11. VI. 1919. Poslana je bila iz Šentpavla v Labotski dolini v Zagreb. To je bilo pet dni po tem, ko se je na Koroškem končala druga zasedba čet vojske SHS. S tem je začasno prišlo pod slovensko upravo tudi 51 pošt, ki so razen pošte v Šentpavlu (St. Paul im Lavanthale) uporabljale izključno slovenske poštne žige. Morda je bil prav to razlog, da so na razglednico poštni žig dodali šele v Mariboru. Ker je bila to vojna pošta, poštnine ni bilo treba plačati. Ker pa se je prejemnica razglednice preselila, je bila razglednica preposlana v Rajhenburg (Brestanica).
Pismo, frankirano z diagonalno prepolovljeno znamko verigarja za 10 par in žigosano s poštnim žigom MARIBOR 2, z datumom 26. 1. 1921, poslano v Slovensko Bistrico. Ker je znamk za 5 par primanjkovalo, je poštno ravnateljstvo v Ljubljani po poštah poslalo okrožnico, da se za frankiranje tiskovin uporabljajo prepolovljene znamke vrednosti 10 par. Na pošti Maribor 2 je to veljalo 26. in 27. januarja 1921.
Richard Richter: Koračnica za glasovir filatelistov. Kapelnik Richter je to svojo koračnico posvetil Filatelističnemu krožku v Mariboru, ob drugi obletnici njegovega delovanja. Prvič jo je zaigral kvartet pod vodstvom kapelnika na proslavi z godbo in plesom ob navzočnosti 50 udeležencev v gostilni Puntigam v Mlinski ulici, kjer je krožek v tistem času deloval. Tisk Leo Slanič, dvobarvna litografija, Maribor, 1925, 34,6 x 25,2 cm; Naslovna in prva stran notnega zapisa
Priložnostna razglednica, izdana ob I. Filatelistični razstavi v Mariboru v okviru jubilejnega V. Mariborskega tedna od 1. do 9. avgusta 1936. Ob tej priložnost je bil izdelan tudi poseben poštni žig MARIBOR, I. FILATELISTIČNA RAZSTAVA, s premičnim datumom.
Letalsko pismo s poštnimi znamkami Kraljevine Jugoslavije v skupni vrednosti 6,50 dinarja, odposlano 1. maja 1940 s pošte MARIBOR 2 v Bad Godesberg pri Bonnu v Nemčiji. Pisala ga je Elizabeta Hutter svojemu sinu, dijaku višje realke Julijanu Hutterju (1922–1945). Pismo je cenzuriralo višje poveljstvo nemških obrambnih sil (Wehrmacht).
Poštna dopisnica Tretjega rajha z odtisnjeno znamko za 6 rajhsmark in Hindenburgovim portretom. Žigosana je bila z odhodnim dvovrstičnim žigom Kötsch b. (Marburg/Drau) | – 5. Juni 1941 / Hoče pri Mariboru ob Dravi, 5. junija 1941. V tednih po začetku okupacije Jugoslavije je nemška uprava, do izdelave poštnih žigov z nemškimi krajevnimi imeni, uporabljala začasne gumijaste žige.
Ena izmed osmih ilustriranih dopisnic z motivi Maribora in okolice v seriji Lernt Deutschland kennen /Spoznavajmo Nemčijo, ki jih je izdala poštna uprava Tretjega rajha leta 1942. V uporabi so bile samo v matični Nemčiji.
Poštna uprava Združenih držav Amerike je 26. oktobra 1943 izdala serijo dvanajstih poštnih znamk z zastavami okupiranih evropskih držav, med njimi tudi zastavo Kraljevine Jugoslavije. Na dan izdaje sta bili izdelani kuverti z dvema različnima fotografijama Hitlerjevega obiska Maribora 26. aprila 1941, z znamko z motivom jugoslovanske zastave in poštnim žigom dneva izdaje, Washington October 26 1943.
Pisemska ovojnica, naslovljena na Franca Mordeja (Franz Mordei), nemškega vojnega obveznika iz Maribora. Naslovljena je na vojno pošto v Parizu, na poti do naslovnika pa je bila številka vojne pošte kar trikrat spremenjena. Pripis Feldpost (vojna pošta) je omogočal, da pošiljke ni bilo treba frankirati. Poštni žig Marburg (Drau), Steiermark, 2. 5. 1944.
Opomba: V zbirki je ohranjenih šest pisem, ki jih je Franjo Mordej pisal svojemu sinu Francu, nemškemu vojaškemu obvezniku. Januarja 1944 je bilo pismo naslovljeno v Amsterdam, med marcem in junijem v Pariz, julija 1944 pa na Dunaj. V prvem pismu je oče dodal v pismo tudi izrezek iz časopisa Marburger Zeitung s seznamom 51 žrtev bombnega napada na Maribor 7. januarja 1944. Franc Mordej (1925–2007) je po vojni postal vojaški, nato pa civilni pilot.
Predvojna prepogibna poslovna dopisnica Plinarne Maribor, poslana brez plačila poštnine, na naslov jeklarne v Guštanju. Zaradi tega je moral prejemnik plačati porto poštnino 2 dinarja. Ker pa pošta v Guštanju (od leta 1952 Ravne na Koroškem) julija 1945 ni imela v zalogi porto znamk, so uporabljali t. i. portoprovizorije – uporabili so običajne redne poštne znamke in jih pretiskali z ročnim žigom »PORTO«, črne barve. In ker nekaj tednov po osvoboditvi še niso bili izdelani novi poštni žigi s slovenskimi imeni krajev, so uporabili gumijasti dvovrstični žig Guštanj, 6. 7. 45
Pismo, napisano 3. januarja 1946 in verjetno takrat tudi oddano na pošto v Passauu v Nemčiji, je bilo 12. marca cenzurirano na Jesenicah in naslednji dan dostavljeno v Maribor. Naslovnik je moral ob prevzemu plačati 5 dinarjev porta. Ker na ovojnici ni odhodnega poštnega žiga, lahko sklepamo, da je bila vložena v večjo kuverto, v kateri je pošiljka prispela iz Nemčije. Cenzura je to kuverto zadržala, po pregledu pisma pa jo je poslala naslovniku v notranji kuverti. Poleg gumijastega žiga »CENZURIRANO« je dodan žig z datumom, in sicer še vedno v nemščini: 12. März 1946. Zanimivo je tudi naslavljanje naslovnika: Gospod Jug[oslovan] …
Uradna pisemska pošiljka Okrožnega gospodarskega sodišča v Mariboru, poslana 4. oktobra 1955 podružnici Narodne banke na Ptuju. Ker pošiljatelj ni dodal doplačilne znamke ob tednu otroka, so to nalepili na ptujski pošti pred vročitvijo pošiljke. In ker bi moral zato plačati porto, je naslovnik prevzem pošiljke zavrnil in je bila vrnjena pošiljatelju. Pred vročitvijo so na pošti nalepili porto znamko Tedna otroka 1955 in jo žigosali, pošiljatelj pa je seveda moral zato plačati 2 dinarja porta.
Razglednica, ki jo je napisal mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej ob slavnostni postavitvi spomenika blaženemu škofu Antonu Martinu Slomšku v Mariboru 29. septembra 1991.
Plačana je bila poštnina za priporočeno pošto, in to s prvo v samostojni Sloveniji izdano znamko za 5 enot takrat še neimenovane slovenske valute in hkrati z znamko za 5 dinarjev PTT Jugoslavija. T. i. mešane frankature se pojavijo ob spremembi države na določenem ozemlju, ko so v uporabi in veljavi po eni strani še znamke razpadle države, po drugi pa se postopno uporabljajo tudi poštne znamke novonastale države. Znamka z motivom Plečnikovega parlamenta je bila izdana na dan samostojnosti 26. junija 1991. Zaradi protesta Združenega JPTT je bila iz prodaje umaknjena, po koncu moratorija pa je spet prišla v prodajo po 8. oktobru 1991. Znamki sta žigosani s priložnostnim poštnim žigom pošte 62101 Maribor 29. 9. 1991 ob odkritju Slomškovega spomenika.
6. aprila 1992 so bile na pošti 62101 Maribor še zadnjič uporabljene nalepke JUGOSLAVIJA iz poštne mehanizacije za neposredno plačilo poštnine.
Sporočilo poštnega uslužbenca pošte 62000 Maribor z dne 7. maja 1992, da znamke Jugoslavije niso več veljavne.
Opomba: Sklep Ministrstva za promet in zveze RS, da poštne znamke jugoslovanske izdaje na območju Republike Slovenije s 25. aprilom 1992 ne veljajo več. Objava v: Uradno glasilo PTT Slovenije, leto II, št. 10, 1. junija 1992, str. 223.
Pozdravna razglednica škofa dr. Franca Krambergerja ob prvem obisku papeža Janeza Pavla II. v Mariboru, 19. maja 1996. Poštnina je bila plačana s priložnostno poštno znamko iz bloka, izdanega ob papeževem obisku Slovenije med 17. in 19. majem 1996. Na slikovni strani razglednice je nalepljen in žigosan poštni blok z znamko. Uporabljen je bil priložnostni poštni žig pošte 2102 Maribor, 19. 5. 1996.
Tradicionalni filatelistični zbirki in tematska zbirka
Jugoslavija 1944–1991
14. decembra 1944, nekaj mesecev pred koncem druge svetovne vojne, je že izšla prva serija znamk za novo državo; uporabljene so bile medvojne znamke Srbije, s pretiskom Demokratska federativna Jugoslavija, med 21. februarjem in 4. aprilom pa je izšla serija štirih novih znamk z motivom maršala Tita in z redom narodnega heroja. V Sloveniji, ki je bila uradno osvobojena 9. maja 1945, te znamke niso bile v uporabi, ker so v tem času tu obstajali štirje različni poštni sistemi: v Ljubljanski pokrajini italijanski in nemška Dienst Post Adria, na Koroškem, Gorenjskem in Štajerskem nemški in v Prekmurju madžarski, vsak s svojimi znamkami. Prebivalci takratne Slovenije tudi niso imeli dinarjev, v katerih so bile nominirane nove jugoslovanske znamke. Tako so za potrebe poštnega prometa v Sloveniji v Ljubljani s podobo peterokrake zvezde pretiskali v poštnih poslovalnicah najdene znamke Ljubljanske pokrajine, nemškega rajha in madžarske pošte, Triglava in valov pod njim, z datumom 9. 5. 1945 in napisom SLOVENIJA – JUGOSLAVIJA. Vse omenjene znamke so bile v uporabi le do 31. 6. 1945, ko so se na celotnem ozemlju Slovenije (razen Primorske) začeli uporabljati jugoslovanski dinarji in znamke Demokratske federativne Jugoslavije.
1. aprila 1946 je začela izdajati znamke Federativna ljudska republika Jugoslavija. Naslednja sprememba imena države se je zgodila leta 1963, ko so jo preimenovali v Socialistična federativna republika Jugoslavija; prva poštna znamka s tem nazivom je izšla 21. aprila 1963.
Zbirka je nastajala v letih od 1979 do 1991. V dva albuma pa se niso vlagale samo poštne znamke po katalogu. Dostop do različnih zbirk in zalog znamk mi je namreč omogočal, da sem posebej iskal številne barvne nianse tiska, gumiranj in tudi slučajnih napak, ki so nastale pri tisku. Ob raziskovalni vnemi sem se pri tem naučil natančnosti, ki mi je kasneje koristila pri uredniškem in založniškem delu.
V nadaljevanju sem, od leta 1991, zbiral tudi slovenske poštne znamke, a sem to zbiranje, zaradi vse bolj kompleksnih založniških projektov in s tem pomanjkanja časa in tudi interesa, po nekaj letih opustil.
Zbirka je popolna, urejena v dveh obsežnih albumih.
Znamke Ljubljanske pokrajine, nemškega rajha in madžarske pošte, pretiskane s podobo peterokrake zvezde, Triglava in valov pod njim, z datumom 9. 5. 1945 in napisom SLOVENIJA – JUGOSLAVIJA. Prva stran v albumu nežigosanih poštnih znamk Jugoslavija 1944–1991. Dodana sta atesta izvedenca.
Liechtenstein 1912–1999
Za zbiranje poštnih znamk te miniaturne kneževine me je navdušil mrzli stric Vladimir, ki je živel na Dunaju in je bil navdušen filatelist. In tako sem bil v letih od 1980 do 1986 na te znamke celo naročen neposredno pri poštni upravi v Liechtensteinu, zatem pa sem to zbiranje opustil in zbirko nato dopolnil šele z zamudo, do leta 1999. V času Jugoslavije pa biti aboniran na tuje znamke ni bilo tako preprosto, sploh če si to urejal neposredno pri kateri od poštnih uprav. Mama, ki je imela devizni račun z manjšimi prihranki, je morala zaradi tega štirikrat na leto v devizni ekspozituri Nove kreditne banke na Trgu svobode s tega računa opraviti komplicirano transakcijo.
Znamke Liechtensteina so od nekdaj veljale za likovno in tudi grafično popolne izdelke in so me neverjetno fascinirale. Tiskale so se v dveh najboljših tiskarnah za tisk poštnih znamk, v švicarski Courvoiser in avstrijski državni tiskarni (Österreichische Staatsdruckerei). Prva je postala zaradi kakovosti tiska ena vodilnih tiskarn za tisk poštnih znamk in je prejemala naročila iz več kot 100 poštnih uprav z vsega sveta. Tudi poštna uprava Jugoslavije si je že od petdesetih let naprej privoščila tisk posameznih serij (flora, favna, umetnost, Evropa CEPT) v tej tiskarni. Po 70 letih uspešnega dela pa je tiskarna zaradi svetovnega upada naročil in naraščajoče konkurence, ki je nižala cene, leta 2001 nehala delovati.
Zbirka je urejena v dveh albumih in je za obdobje od leta 1935 do 1999 popolna, pred tem pa v njej marsikaj še manjka. To je edina filatelistična zbirka, pri kateri sem zbiral žigosane znamke. Občasno jo še vedno dopolnjujem.
Stran v albumu žigosanih znamk Liechtensteina iz obdobja od 1946 do 1950.
EVROPA CEPT 1956–1991
Evropska znamka je skupni izraz za poštne znamke, ki jih od leta 1956 izdajajo evropske države oz. njihove poštne uprave s povezovalno temo in skupnim motivom. Ideja za skupno izdajanje se je pojavila v petdesetih letih prejšnjega stoletja, znamke pa naj bi simbolizirale skupne interese in cilje evropskih narodov. Prve izdaje, v letih od 1956 do 1959, so izšle pod pokroviteljstvom šestih držav članic Skupnosti za premog in jeklo – poštne uprave Belgije, Zvezne republike Nemčije, Francije, Italije, Luksemburga in Nizozemske so 15. septembra 1956 izdale skupno 13 evropskih poštnih znamk. Prvi motiv je bila zastava z besedo Evropa, zapisano v jekleni konstrukciji. Na konferenci 19 evropskih poštnih uprav v Montreuxu v Švici leta 1959 so te ustanovile krovno organizacijo z imenom CEPT in dogovorjeno je bilo, da se začne izdajati posebne skupne poštne znamke z imenom CEPT. Do leta 1973 so se evropske poštne znamke izdajale s skupnim motivom, nato pa je bila zanje določena le skupna tema, motive in oblikovalce pa so nato izbrali na nacionalni ravni. Izbrane teme skupnih izdaj so se večinoma nanašale na evropsko zgodovino in kulturo, in tako predstavljajo tako podobnosti kot kulturno raznolikost evropskih narodov. Izjema pa je leto 1984, ko so, ob petindvajsetletnici, in to doslej zadnjič, vse države znova uporabile skupni motiv mostu, ki povezuje. Z liberalizacijo evropskega poštnega trga je prišlo do ločitve od državnih organov, pristojnih za urejanje poštnega sistema, in komercialnimi poštnimi podjetji, to pa je leta 1992 privedlo do ustanovitve ločene evropske organizacije poštnih podjetij PostEurop. S tem ko je sponzorstvo nad evropskimi blagovnimi znamkami prevzel PostEurop, se okrajšava CEPT pri skupnih izdajah poštnih znamk ni več uporabljala, pač pa imajo od takrat oznako Europa. Leta 1993 je imel PostEurop člane iz 26 držav, zdaj pa jih je 48. Namen izdaj je utrjevanje sodelovanja na področju poštnih storitev in predvsem promocija filatelije, pomagajo pa tudi pri ozaveščanju javnosti o skupnih koreninah, kulturi in zgodovini Evrope ter skupnih ciljih.
Ker sem že kot mladostnik verjel v povezovanje med narodi in si želel lažje prehajanje mej med državami, me je tema tako pritegnila, da sem v času srednjega šolanja začel te znamke intenzivno zbirati, nehal pa sem leta 1991, predvsem zaradi vedno bolj poglobljenega zbiranja domoznanskih vsebin, povezanih z Mariborom.
Zbirka je urejena v štirih albumih Lindner s 191 vložnimi listi in je popolna.
Prva izdaja predhodnic poštnih znamk Evropa CEPT iz leta 1956. Izšle so pod pokroviteljstvom držav šestih članic Skupnosti za premog in jeklo – poštne uprave Belgije, Zvezne republike Nemčije, Francije, Italije, Luksemburga in Nizozemske so 15. septembra 1956 izdale 13 poštnih znamk s skupnim motivom.
