Nadvojvoda Janez z ženo Ano in sinom Francem, okoli 1850, neznani avtor, tonirana litografija, velikost slike 20,2 x 14,7 cm, velikost lista 25 x 17,1 cm

Podpis: ERZHERZOG JOHANN, Deutscher Reichsverweser mit Familie / Nadvojvoda Janez, nemški regent (državni upravitelj) z družino; Graf v. Meran / grof iz Merana, Frau v. Brandhof / žena baronica pl. Brandhof

Posestvo Meranovo nad Pekrami, poimenovano po nadvojvodi Janezu. Leta 1822 je kupil kmetijo s pripadajočim vinogradom in jo spremenil v vzorno vinogradniško posest. Razglednica, napis: Gruss vom Johannisberg in Pickern bei Marburg a./D., Graf Meran`sches Weingut, Siebeneichen-Verwalterswohnung / Pozdrav iz Janezovega vrha v Pekrah pri Mariboru. Vinsko posestvo grofa [Janeza] Meranskega. Sedem hrastov – upravnikovo stanovanje, kromolitografija, okoli 1900, tisk E. Presuhn, Graz/Gradec, poslana 1. februarja 1914.

Anton Martin Slomšek, okoli 1850, neznani avtor, tonirana litografija, velikost slike 44 x 30,8 cm, velikost lista 50,1 x 35,9 cm

Dopis lavantinskega ordinariata v Mariboru dekaniji Velika Nedelja 4. novembra 1860. Sporočajo, da v kuracijski cerkvi sv. Marije na Polenšaku ne dovolijo namestitve vrvi za zvonove vse do najnižjega oboka zvonika. Citat: [N]aznanja se, da se tega podviga kurata duhovnika Andreja Glavnika zaradi številnih neprimernosti in s tem povezanih nesmiselnosti ne odobri, temveč da ostaja visenje vrvi in zvonjenje po dosedanji navadi.

Martin Slomšek, škof

Portreta Wilhelma von Tegetthoffa, ki sta po vsej verjetnosti nastala istega dne. Na prvem je še v uniformi z oznako kontraadmirala, na drugi pa je že kot viceadmiral, v kar je bil povišan po zmagoviti bitki pri Visu 20. julija 1866. Foto Wilhelm Engel, Trst, julij/avgust 1866, vizitni format.

Dopis cesarsko-kraljevega poveljstva eskadrilje (Fažana, 15. junij 1866) dober mesec dni pred pomorsko bitko pri Visu; ovojnica za posredovanje potrdila cesarsko-kraljevemu pristaniškemu admiralstvu v Pulju: V odgovor cenjenega dopisa pod [Präs. 573] s 3. tega meseca vljudno posredujem hvalevrednemu C.-kr. pristaniškemu admiralstvu potrditve o prejemu in reverze izjave o odpovedi članstvu v tajnih združenjih ali bratovščinah.

Tegetthoff

Opomba: Predvidevamo lahko, da se je moral Tegetthoff odpovedati članstvu v prostozidarski loži. Iz dokumenta je očitno, da je šlo za odpoved in torej tudi, da je bil član, in da ni šlo za splošno izjavo, da ni bil član. V času monarhije je bilo prostozidarstvo prepovedano, od leta 1867 dovoljeno le na območju Ogrske. Član tega združenja je verjetno postal kje v tujini, saj je veliko plul po svetu.

Rojstna hiša viceadmirala Wilhelma von Tegetthoffa na vogalu sedanjih Slovenske in Tyrševe ulice v Mariboru, okoli 1910. Foto Franz Erben, velikost fotografije 11,2 x 15,7 cm, velikost kartona 19,2 x 22,7 cm

Napis: Alt – Marburg. Tegetthoffs Geburtshaus / Stari Maribor. Tegetthoffova rojstna hiša

Dvojezična izkaznica z ukazom o razorožitvi zelene garde, z datumom 23. november 1918, z lastnoročnim podpisom generala Maistra

Razglednica Maribora z nemškim poimenovanjem Marburg a. d. Drau (1915), s pretiskom Maribor in podpisom Rudolfa Maistra (1919)

Rojstna hiša generala Rudolfa Maistra. Fotografijo s posvetilom na hrbtni strani je Rudolfu Maistru, častnemu meščanu Kamnika, podaril župan Fran Kratnar 23. decembra 1929. Foto Franc Aparnik, velikost fotografije 17,1 x 23,1 cm, velikost kartona 31 x 36,8 cm

Razglednica, naslovljena na Minko (Marijo) Potočnik (Pototschnig), ko je bila s sinom Hermanom julija 1903 na počitnicah v njegovem rojstnem Pulju, kjer je živela njena hčerka, Hermanova sestra Franziska, poročena z dr. Antonom Valentincigom (napačen zapis priimka Walentinscheg), zdravnikom c.-kr. linijske ladje. To so bile Hermanove zadnje počitnice, preden se je jeseni tega leta enajstleten preselil v deški internat v Bad Fischauu pri Dunaju za šolanje na c.-kr. vojaški nižji realki.

Opomba: V zbirki obstajata dve razglednici, pisani Mariji Potočnik na naslov dr. Valentinciga v Pulj, 18. in 20. julija 1903. Na drugi razglednici je zapisan tudi naslov St. Polikarpo Nr. 203.

Naslovnica avgustovske številke znanstvenofantastičnerevije Science Wonder Stories (1929), ki jo je narisal priznani ameriški ilustrator področja znanstvene fantastike Frank R. Paul. Ilustracija je bila povzeta po Potočnikovi risbi celotne vesoljske opazovalnice s tremi objekti, kot sta jo videla opazovalca skozi izhodno odprtino vesoljske ladje. V ozadju je Zemlja, oddaljena 35.900 kilometrov. Julija, avgusta in septembra 1929, nekaj mesecev po izidu Potočnikove knjige, so v tej ameriški reviji v skrajšani obliki objavljali povzetke iz nje. Tako je bilo to prvo v nemškem jeziku napisano delo o kozmonavtiki, ki je doživelo prevod v angleščino. Naslov prevoda, ki ga je opravil Francis M. Currier, je The Problems of Space Flying by Captain Hermann Noordung, A. D., M. E., Berlin. 

Podatki o izdaji prevoda: Science Wonder Stories, Vol. 1, No. 2, July 1929, str. 170–180, Vol. 1, No. 3, August 1929, str. 264–272, Vol. 1, No. 4, September 1929, str. 361–368. Broširano, 29,8 cm. 

Герман Ноордунг. Проблема путешествия в мировом пространстве. / Herman Noordung, Problem vožnje po vesolju. Izdaja v ruščini. Trde platnice, 94 strani, 19,5 cm, založba Glavnaja aviacionnaja redakcija, Moskva-Leningrad 1935.

Urednik Adalbert Viktor Svoboda (1828–1902), jedkanica, okoli 1890, avtor Johann Lindner, velikost portreta 14,8 x 10 cm, velikost lista 25,1 x 16,2 cm. Pod portretom je faksimiliran avtogram portretiranca in podatek o založniku: Schlesische Verlagsanstaltv. S. Schottlaender in Breslau.

Opomba: Adalbert V. Svoboda je bil profesor zgodovine in nemščine na gimnaziji v Mariboru in soustanovitelj in urednik prvega tiskanega časopisa v Mariboru Correspondent für Untersteiermark, leta 1862.

Prvi slovenski poklicni časnikar Anton Tomšič (1842–1871), 1870, foto Heinrich Krapek, vizitni format

Na hrbtni strani fotografije je Tomšičev pripis: Ne bodimo šalobarde! V Mariboru, marca 1870, Tomšič

Publicist, mecen in vzgojitelj Pavel Turner (1842–1924), 1910, foto Ludwig J. Kieser, kabinetni format

Na hrbtni strani fotografije je Turnerjevo posvetilo: Vele čislani gospodični Ani Sernec (1847–1940) od starega prijatelja, Maribor, 26. oktobra 1910. 

Opomba: Ana Sernec izvira iz družine vrste javnih delavcev na Spodnjem Štajerskem. Bila je učiteljica, od leta 1868 je sodelovala pri amaterskih predstavah mariborske Čitalnice.

Odvetnik in esperantist dr. Henrik Haas (1864–1925), razglednica, napis: Dro. Henriko Haas, unua pioniro de Esperanto en Maribor / dr. Henrik Haas, pionir esperanta v Mariboru, izdalo Esperantsko društvo Maribor, tisk U.T.Z. »Ažbé« Maribor. Na naslovni in sporočilni strani razglednice je dvobarvni ovalni žig: Jugoslavia Espeantista Ligo, Savez esperantista kralj. Srba, Hrvata i Slovenaca.

Opomba: Haas je leta 1910 ustanovil Esperantsko društvo v Mariboru, kot podružnico Esperantskega društva Gradec, katerega predsednik je bil do svoje smrti. Kot samostojno društvo je bilo v Mariboru ustanovljeno leta 1922, predsednik pa je bil Haas. Njegova hčerka Herta Haas (1914–2010) je leta 1940 postala druga žena Josipa Broza Tita.

Skladatelj Lucijan Marija Škerjanc (1900–1973), portret z avtogramom, 15. maja 1919, Atelier Helios, fotorazglednica

Operna in koncertna pevka Amalie Joachim, rojena Schneeweiss (1839–1899), okoli 1875, avtor Franz August Schubert, signatura A. Schubert, tisk Angerer & G ch., ročno obarvana jedkanica, 25,2 x 20,7 cm, 33,4 x 20,7 cm

Opomba: Mezzosopranistka, altistka in pozneje kontraaltistka Amalie Joachim je bila najvidnejša operna in koncertna pevka druge polovice 19. stoletja v Nemčiji. Rodila se je v Mariboru, 10. maja 1839, umrla pa je 3. februarja 1899 v Berlinu.

Pevka in filmska igralka Elfie Mayerhofer, rojena Bela (1917–1992), fotorazglednici, druga z avtogramom, okoli 1940, Tobis Star-Foto-Atelier, A3450/1 

Opomba: Elfie Mayerhofer je bila avstrijska filmska igralka in operna pevka, zaradi glasu poimenovana dunajski slavček. Rodila se je 15. marca 1917 v Mariboru, umrla pa je v Maria Enzersdorfu 28. decembra 1992.