XII
Steklovina, porcelan, keramika ter ulične tabl(ic)e in izveski za javno rabo
Zbirke steklovine, porcelana, keramike ter tabel/tablic in izveskov za javno rabo so nastajale spontano z občasnimi nakupi ali darovi. Za razliko od do tu predstavljenih zbirk, katerih materialna osnova je papir, pa so v njih artefakti, kot nakazuje že naslov, iz stekla, porcelana, keramike in pločevine. Zlasti zbirka spominskih kozarcev in vrčev z vedutami Maribora se neposredno navezuje na zbirko razglednic in se z njimi tudi časovno prekriva – razglednice so zaznamovale čas ob koncu 19. stoletja, spominski kozarci in vrči pa so prav tako postali priljubljeni v 19. stoletju, in to predvsem z razvojem turizma, s tem povezanih potovanj in obiskovanjem zdravilišč.
Zbirka okrasnih kozarcev, vrčev in majolik s temo Maribora
V začetku svojega službovanja v galeriji ARS sem imel možnost kupiti prvi keramični vrček z napisom Gruss aus Marburg, enakim napisu na zgodnjih mariborskih razglednicah s konca 19. stoletja, kar mi je oboje približalo duh tistega časa. Zatem pa sem kupoval podobne mariborske spominke iz stekla, keramike ali porcelana s konca 19. do šestdesetih let 20. stoletja na bolšjih sejmih v Gradcu, na Dunaju in še kje. Najimenitnejši primerek v tej zbirki je porcelanasta majolika z napisom MAR I BOR in letnico 1863. Izdelana je bila za veliko Ciril-Metodovo slavnost, ki jo je mariborska Slovanska čitalnica priredila ob drugi obletnici ustanovitve, leto zatem, ko je pesnik in politik Lovro Toman napisal programatično pesem Mar i bor.
V zbirki je tudi serija majolik različnih velikosti z mestnim grbom, ki jih je v drugi polovici 20. stoletja, vse do leta 2008, izdelovala keramična tovarna Eti Svit Kamnik, katere tradicija sega v sredino 19. stoletja. Čeprav so bile to serijsko izdelane majolike, so unikatne, saj je vsaka ročno poslikana. Bile so priljubljeno darilo in okras v številnih domovih.
Zbirka obsega okoli 50 kosov.

Slovenska majolika. Napis: MAR I BOR, 1863. Porcelan, poslikava, višina 17,5 cm

Spominski pivski vrč s pokrovom.
Napisi: ERINNERUNG AN DAS 10 JÄHRIGE GRÜNDUNGSFEST, v grbu: MARBURGER RADFAHRER-CLUB, 1887, v grbu:STEIERISCHER RADFAHRER GAUVERBAND, 1887 / Spomin na praznovanje ob desetletnici ustanovitve, Mariborski kolesarski klub, 1887, Štajersko kolesarsko okrožno združenje, 1887. 1897, steklo, poslikava, kositer, 0,5 l, višina 19 cm
Zbirka steklovine iz pohorskih glažut
Pohorska glažuta, tudi »pohorsko steklo«, je sinonim za steklarne / nemško Glashütte, v uporabi od 19. stoletja. Te glažute so ustanavljali gozdni veleposestniki, in to sredi svojih gozdov ali na njihovem robu, da so lahko obratovali s kar najmanjšimi stroški. V Sloveniji jih je obratovalo največ na Pohorju, 15, v glavnem so nastale v 19. stoletju, delovale so različno dolgo, nekatere le desetletje ali dve, izdelovale pa so steklenino za vsakdanjo rabo in pozneje tudi finejše izdelke iz brušenega in kristalnega stekla. Prvi steklarji so prišli k nam iz Češke. Največja pohorska glažuta je bila pri Rušah, druge bolj znane lokacije pa so še Josipdol, Oplotnica, Areh, Smolnik, Vitanje …
Zbiranje kozarcev in drugih predmetov iz stekla, izdelanih v pohorskih glažutah, je postalo priljubljeno v zadnji četrtini 20. stoletja, in to tako, da je imel vsak zbiralec v svoji zbirki tudi vsaj nekaj lepih steklenih predmetov, tudi če to ni bila njegova osrednja zbirateljska tema. Tudi jaz hranim v vitrini nekaj lepih primerkov. Zbirka obsega okoli 20 kosov. Največjo zasebno zbirko pa je v tem času ustvaril Franc Pajtler s Pragerskega; razstavljena je v gradu Slovenska Bistrica.

Primerki izdelkov iz pohorskih glažut, druga polovica 19. in začetek 20. stoletja, steklo, barvno steklo, višine: 8, 17 in 10,5 cm
Zbirka porcelanastih, keramičnih, medeninastih in pločevinastih ročk za poteg vode v izplakovalnih straniščih
V naših krajih so se izplakovalna oz. angleška stranišča pojavila konec 19. stoletja, in to v meščanskih stanovanjih pri najvišjih slojih, v načrtih stanovanjske gradnje pa so postala praksa šele v dvajsetih letih 20. stoletja; zastarela stanovanja in vile s stranišči »na štrbunk« so posodabljali tudi še desetletja po drugi svetovni vojni. Sestavni del izplakovalnih stranišč je tudi ročka za poteg vode. Ob uvedbi takih stranišč so na serije teh ročk odtiskovali napis: Ziehen, Pull, Tirez, da so uporabnike navajali na to, da je treba po uporabi potegniti vodo. V nadaljevanju so te napise zamenjali podatki o vodovodnem inštalaterju, da se je vedelo, na koga se obrniti, če pride do okvare. Mojo pozornost sta pritegnili prav takšni ročki, z napisoma Max Ussar, Marburg oz. Maks Ussar, Maribor, ki sem ju nekoč zasledil po naključju, in tako sem te ročke začel kupovati. In sčasoma je nastala, brez posebnih ambicij in sistematike, zbirka 63 ročk, ki jo občasno še vedno dopolnim s kakšnim nenavadnim primerkom. Ročke so iz porcelana, keramike, medenine ali pločevine, večinoma brez napisov, različnih oblik. Štiri izmed njih so tudi poslikane. Posebej izstopa primerek z mojstrsko poslikavo, ki predvidoma izvira iz enega izmed dvorcev v Nemčiji. Z razvojem so jih nadomestile lesene in plastične ročke. V moji zbirki sta tudi dve avtorski, ki jih je za mojo zbirko izdelal akademski slikar in kipar Jože Šubic.

Poslikana ročka, konec 19. stoletja, porcelan, višina 11 cm
Opomba: Ročka verjetno izvira iz katerega od dvorcev ali bogatega meščanskega stanovanja v Nemčiji.

Razstavljene ročke v Umetniškem kabinetu v Slovenski ulici 8 v Mariboru
Zbirka uličnih tabel/tablic in izveskov za javno rabo
Nastala je spontano, z nakupi na občasnih obiskih bolšjih sejmov oziroma tako, da sem katero od tabel dobil v dar. Najstarejšo od njih mi je pred leti podarila Barbara Kovář iz zapuščine fotografa Bogomirja Čerina (1947–2017). To je hišna tablica Lembacher-Str. 32 (Limbuška cesta 32) še iz časa monarhije. V zbirki so najštevilnejše hišne tablice in table, ki so jih postavljali na začetku ulic med drugo svetovno vojno. Pred leti pa sem na licitaciji Hortikulturnega društva Maribor kupil tudi štiri odslužene emajlirane tablice z imeni dreves v latinščini in slovenščini in podatkom o njihovem izvoru, ki so nekoč označevale posamezna drevesa v mariborskem Mestnem parku. Nekaj je v zbirki, ki obsega 20 tabel, tudi komercialnih tabel oz. izveskov, tu pa je tudi pločevinasti mestni grb iz časa okupacije, ki je označeval eno izmed tedanjih mestnih ustanov.

Ulične table iz časa monarhije (Lembacher-Strasse 32, sedaj Limbuška cesta), Kraljevine Jugoslavije (Zrinskega ulica 30, sedaj Zrinjskega ulica), druge svetovne vojne (Blumen-Gasse 12, sedaj Ulica heroja Šlandra) in po drugi svetovni vojni (Vetrinjska ulica 2). Emajlirana pločevina in pobarvan kositer, velikosti 25 x 17 cm, 20,8 x 15,8 cm, 26,5 x 17 cm in 26,5 x 17 cm

Grb mesta Maribor, 1941
Pločevina, 27 x 33 cm

Ulična tabla, okoli 1925
Napis: DRUŽENJE ČEVLJARSKIH MOJSTROV MARIBOR
Pločevina, v ovalu 50 x 40 cm