Razvoj plakata je neposredno povezan z Gutenbergovo iznajdbo tiska, sredi 15. stoletja, nato pa so se skozi zgodovino razvili različni tipi plakatov – oglaševalski, propagandni in umetniški – in se spreminjali, kot so se razvijali in spreminjali tehnika tiskanja, oblikovanje in stil. Prvih poskusov obveščanja, ko so nepismene množice vabili na različne dogodke z javnim prebiranjem razglasov, še ne štejemo za plakate. Kljub omejitvam takratnega tiska pa so posamezni tiskarji že kmalu odkrili tudi naprednejše izvedbe. V 17. in 18. stoletju so besedilom že začeli dodajati likovne elemente, natisnjene v tehniki lesoreza, bakroreza ali jedkanice, v 19. stoletju je prevladala litografija in v drugi polovici stoletja barvna litografija (kromolitografija). Na razvoj plakata je v 19. stoletju neposredno vplival tudi pojav industrijsko-potrošniške družbe, ko je z razmahom proizvodnje in trgovine nastala potreba po reklamiranju izdelkov in dejavnosti. Osnova za razvoj plakata je bila prav ta potreba po sporočanju in komuniciranju z javnostjo, v tem času pa se je uveljavil tudi gledališki plakat. Ob tem velja omeniti, da hrani Pokrajinski arhiv Maribor imenitno zbirko mariborskih gledaliških plakatov iz 19. stoletja. Z razvojem turizma in s potovanji, ki jih je omogočila železnica, so se v 19. stoletju pojavile tudi prve turistične agencije in z njimi promocija atraktivnih destinacij predvsem z likovno privlačnimi plakati.
Umetniški plakat se je uveljavil ob koncu 19. stoletja, izvira pa iz težnje estetov, da bi ustvarili nov svet z zavračanjem starega in zavestnim poudarjanjem lepote. Slog, ki je skušal to doseči, so v različnih državah različno poimenovali – v Franciji kot art nouveau, v Nemčiji kot jugendstil, v Avstriji kot secesija in v Angliji kot modern style. Najpomembnejša ustvarjalca plakatov v tem času sta bila Francoz Henri de Toulouse-Lautrec in Čeh Alfons M. Mucha. Z umetniško skupino Vesna, ki so jo ustanovili slovenski umetniki na Dunaju, pa se je vpliv secesije na prelomu v 20. stoletje čutilo tudi na Slovenskem. V njej so videli priložnost za razcvet dekorativne umetnosti, zasnovane na izvirni domači ornamentiki. Pred drugo svetovno vojno so bili pri nas med najpomembnejšimi ustvarjalci plakatov Peter Kocjančič, Janez Trpin, Janko Omahen in Ivan Vavpotič. Po kakovosti so izstopali turistični plakati, plakati za umetniške razstave in plakati za ljubljanski velesejem in mariborsko prireditev Mariborski teden. Po vojni pa se je pomen plakata kot sredstva obveščanja in reklamiranja še povečal.
Drobni tiski v najširšem pomenu so se prav tako razvijali in pridobivali pomen z razvojem tiskarstva in družbe. Po knjižnični klasifikaciji spada slikovno gradivo, kot so fotografije, razglednice in vedute, med drobne tiske, in sicer med t. i. neknjižno gradivo. V Zbirki PP jih z razlogom vodim vsako v svojem fondu, poglavitni razlog pa je to, da so to temeljne zbirke, ki nastajajo že skoraj štirideset let, in so tudi najobsežnejše. Za lažje iskanje so v osnovni klasifikaciji izpostavljene.
Najstarejši plakati v tej zbirki so s konca 19. stoletja, med njimi pa je omembe vreden predvsem plakat mariborskega Tujskoprometnega odbora, ki z geslom Maribor, štajerski Meran prikazuje mariborske mestne znamenitosti. Vsi plakati so natisnjeni v tehniki kromolitografije in so prvovrstne raritete, kar pa je mogoče reči za vse starejše plakate nasploh. Zaradi izpostavljenosti na panojih, posebnih uličnih oglaševalskih stebrih in tudi deblih dreves ( Novi Maribor, str. 255) plakatom ni prizanašalo vreme, ko pa njihova vsebina ni bila več aktualna, so jih kratko malo odstranili in jih zavrgli. Takšna je usoda večine plakatov.
V zbirki je tudi nekaj sokolskih plakatov, plakatov medvojnih prireditev Mariborski teden, tovarne Zlatorog …
Najbogatejša je zbirka 166 plakatov Slovenskega narodnega gledališča Maribor iz obdobja od leta 1974 do 2019. Ker pa je v Zbirki PP Slovensko narodno gledališče Maribor tudi posebna zbirateljska tema, so ti plakati vodeni v tem »gledališkem« fondu.
Zbirko zaokrožujejo plakati, ki sem jih izdal v okviru lastnih družbeno angažiranih akcij – performansov, okoli leta 2010, plakati razstav, ki sem jih pripravil sam ali v sodelovanju z različnimi ustanovami (Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, Univerzitetna knjižnica Maribor …) in plakati posameznih knjižnih izdaj v moji založbi. Vsi ti plakati so bili izdelani v le nekaj izvodih.
Med drobne tiske pa sem uvrstil učne diplome, dopisne papirje oz. račune podjetij, obrtnikov in društev, koledarje, vabila, jedilne liste, članske izkaznice, božjepotne podobice, bančne knjižice, nalepke ustanov za pečatenje pisem, donatorske reklamne vinjete, hotelske reklamne nalepke, etikete za različne alkoholne pijače … Vse to gradivo je prav tako vezano izključno na Maribor in okolico. Zbirka šteje okoli 3000 tiskov.