Po zgledu telovadnih društev, ki so v prvi polovici 19. stoletja nastajala po zahodni in srednji Evropi in so poleg želje po druženju in gibanju širila tudi nacionalizem, so leta 1862 pod vodstvom dr. Miroslava Tyrša v Pragi ustanovili društvo Praška telovadna enota in ji že kmalu dodali ime Sokol, njen namen pa je bil povezovanje slovanskih narodov. In tako je tudi skupina slovenskih rodoljubov v Ljubljani že oktobra leta 1863 ustanovila slovensko društvo Južni sokol. To je bilo prvo telovadno društvo na Slovenskem in je postalo matično društvo za vsa slovenska sokolska društva, ki so se postopoma širila po večini etničnega ozemlja. Proti koncu 19. stoletja je to preraščalo v gibanje, katerega ideja pa ni bila samo druženje ob telovadbi, saj so bili člani tudi ideološko opredeljeni, blizu miselnosti Narodne napredne stranke. Leta 1903 je bilo v petnajstih sokolskih društvih 1833 sokolov in sokolic in leta 1905 so se društva povezala v Slovensko sokolsko zvezo, ki naj bi postala vezni člen med društvi. Leta 1913 je bilo že 115 sokolskih telovadnih društev s 6613 člani. 

V obdobju t. i. duhovne delitve in ostrega kulturnega boja v slovenski družbi je kot posledica tega nastala še katoliška telesnovzgojna organizacija Orel, ki se je že v desetih letih močno približala Sokolu v mnogih pogledih, predvsem po množičnosti. Dokončna prevlada narodno-liberalne politične usmeritve pri do takrat vsenarodnem Sokolu je namreč spodbudila pospešeno ustanavljanje telovadnih odsekov tudi pri osrednji katoliški društveni zvezi. Prvi telovadni odsek so ustanovili pri Katoliškem delavskem društvu na Jesenicah, v začetku leta 1906, še istega leta pa je bil ustanovljen še telovadni odsek tudi v Ljubljani. Odseki so delovali v okviru Slovenske krščansko-socialne zveze, leta 1909 preimenovane v Zvezo Orlov. Pred začetkom prve svetovne vojne je štelo telovadno društvo Orel 168 odsekov (društev) z okoli 6000 člani.

V času avstroogrske monarhije je sokolstvo in orlovstvo delovalo narodnoobrambno, spodbujalo je narodno in kulturno zavest in vzgajalo k telesni in duhovni disciplini. Telovadci so se združevali in spoznavali na t. i. zletih. Prvi sokolski zlet je bil leta 1888 v Ljubljani, junija 1919 pa je bila ustanovljena še Sokolska zveza Srbov, Hrvatov in Slovencev, do leta 1929 s sedežem v Ljubljani. Decembra 1929, po uvedbi kraljeve diktature, je bil z zakonom ustanovljen Sokol Kraljevine Jugoslavije, kot državna ustanova, vse druge telovadne organizacije in društva pa so bile razpuščene.

Zbirka je v glavnem nastala v drugi polovici osemdesetih let, v času slovenskega osamosvajanja, ko so bile narodnobuditeljske vsebine iz zgodovine slovenstva še posebej zaželena zbirateljska tema. V zbirki je 220 razglednic, plakatov in drobnih tiskov.